Pogovarjali smo se z dr. Vladom Dimovskim

Predava doma in v tujini na rednih in Executive programih na več kot 15 univerzah na vseh kontinentih. Nazadnje je bil univerzitetni raziskovalec na University of South Florida. Vodil je številne raziskovalne projekte, ki so jih financirale raziskovalne fundacije in gospodarske družbe.

Svetoval je različnim vladam in svetovalnim podjetjem kot sta McKinsey in AT Kearney ter različnim drugim podjetjem v regiji. Bil je tudi svetovalec Svetovne Banke (EDI),  UNDP, ter Evropske Komisije ter ISVOR (FIAT). V preteklosti je bil član različnih vladnih komisij in svetov v različnih institucijah, nazadnje član Strokovnega vladnega sveta za socialna vprašanja v obdobju 2021-2022.

Kot gospodarstvenik je bil član v različnih nadzornih svetih ter ustanovitelj mnogih podjetij (kot so NLB, Zavarovalnica Triglav, Lek, Rotomatika, Gorenje) ter institucij kot npr. Center for International Competitiveness.

Kot politik je bil med med leti 1995 in 1997 državni sekretar za industrijo, nato minister za delo, družino in socialne zadeve med 2000 in 2004 ter član vladne pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU.

Kot športni sodelavec je opravljal funkcijo predsednika Plavalne zveze  Slovenije (1997-2000), bil je tudi aktiven športnik. Kot humanitarni delavec je sodeloval z Clinton Global Initiative, društvom Dlan, zveza za pomoč gluhoslepim ter drugih akcijah, trenutno pa je član Lions kluba Ljubljana Forum.

Za svoje delovanje je bil nagrajen z različnimi priznanji, od leta 2016 pa je član Evropske akademije znanosti in umetnosti. 

Kako to, da se je ugleden profesor odločil, da še ni rekel zadnje besede v politiki?

Prepričan sem, da je politika proces, v katerem se pojavljajo vedno nova vprašanja in izzivi. Najprej naj omenim svojo družbeno angažiranost in z njo povezano odgovornost. Menim, da lahko v času ključnih družbenih sprememb konstruktivno prispevam k njihovemu napredku s svojimi bogatimi akademskimi in političnimi izkušnjami na domačem ter mednarodnem parketu ter z izkušnjami iz gospodarstva. Trdno verjamem v medgeneracijsko sožitje, v razvoj gospodarstva, spodbujanje inovacij ter dialog, kjer lahko z lastno udeležbo dvignem raven konstruktivnega dialoga in oblikujem izvirne rešitev za aktualne izzive.

Kako preseči slovensko polarizacijo političnega prostora: Janša ali Golob?

Ključno je, da se slovenska politika premakne od ekstremnih ideoloških nasprotij proti večstranskemu, konstruktivnemu dialogu. Politični akterji – kot sta Janša in Golob – se osredotočajo žal le na medsebojno konkurenco in z njo povezano rivalstvo brez širše družbene koristi. Namesto tega je potrebno vzpostaviti model, ki temelji na kompromisu, pragmatičnem pristopu in iskanju skupnih interesov v dobro državljank in državljanov ter dolgoročnih koristi za družbo kot celoto. Tak model je, denimo, vzpostavil prof. Romano Prodi, italijanski politik sredine, ki je s svojo strpnostjo in kulturnim dialogom uspel rešiti marsikatero politično nesoglasje in uganko.

Kaj novega lahko združena stranka Desus in DD prinese Sloveniji? 

Združena stranka bo prinesla novo dimenzijo v slovensko politiko, ki temelji na modernem in odprtem pristopu odločanja. Pomembno je, da politični procesi postanejo bolj odzivni na aktualne potrebe državljanov. V vsakem primeru se bo stranka še naprej posvečala izboljševanju pogojev starejših, seveda ob upoštevanju medsebojne solidarnosti z vsemi generacijami. Poleg tega uvajamo nove pristope, kot so inovativnost in modernizacija, s katerima si stranka prizadeva za posodobitev javnega sektorja in implementacijo digitalnih rešitev, s čimer bi se povečala učinkovitost in transparentnost delovanja državnih institucij. Z odprtim dialogom in sodelovanjem bo v ospredje postavljena odprta komunikacija z državljani ter vključevanje različnih družbenih skupin v proces odločanja, kar naj bi pripomoglo k večji legitimnosti politik. Prav tako bo poudarek na iskanju realnih in izvedljivih rešitev, ki presegajo tradicionalne ideološke polemike. Z združitvijo si stranka prizadeva za sistemske reforme, ki bodo omogočile boljši nadzor, odgovornost in učinkovitost državnih institucij, s čimer bi se zmanjšale korupcijske prakse ter izboljšala kakovost upravljanja.

Kaj so skupni poudarki obeh strank, na katerih bomo gradili naprej?

Skupni poudarki stranke DeSUS in Dobra država, na katerih bomo gradili naprej, je najprej medgeneracijska povezanost ter moderni in vključujoč pristop k vodenju države. Osnovno našega delovanja predstavljajo: solidarnost, prihodnost, etika in produktivnost. Slovensko politiko želimo na tak način pripeljati na pot trajnostnih in vključujočih sprememb, slovensko gospodarstvo pa na pot razvoja, rasti in krepitve proizvodnje. Pospešiti želimo kmetijstvo in povečati samooskrbo s hrano. Predvsem pa nam je vodilo medgeneracijsko sožitje in solidarnost.

Ali smo lahko zadovoljni z evropsko politiko? Ali je Slovenija lahko zadovoljna z evropsko politiko? Kakšen je odnos stranke DeSUS in Dobre države do evropske politike?

Evropska politika je ključni okvir, v kateri ima Slovenija priložnost, da krepi svojo vlogo, a hkrati postavlja visoka pričakovanja glede transparentnosti, odzivnosti in reform. Evropski proces je potrebno bolj prilagoditi potrebam manjših držav. Menimo, da je edini način za dosego resničnih sprememb stalna komunikacija med evropskimi državami in institucijami. Želimo oblikovati evropsko politiko, ki ni le forum velikih držav, temveč resnično prostor, kjer imajo manjše države, kot je Slovenija, možnost vplivanja, soodločanja in zavzemanja za trajni mir.

Ali lahko sodelovanje med generacijami  vrne Sloveniji nekdanji ugled in ekonomsko stabilnost?

Sodelovanje med generacijami ima ključno vlogo pri oblikovanju stabilne in dinamične družbe, ki lahko vrne nekdanji ugled Slovenije ter pripomore k ekonomski stabilnosti. Ta pristop prinaša sinergijo izkušenj in inovacij. Starejše generacije prinašajo dolgoletno znanje, modrost in vpogled v pretekle izzive, medtem ko mlajše generacije vnašajo sveže ideje, tehnološko znanje in inovativne pristope. Skupaj lahko oblikujejo politike, ki so tako premišljene kot odzivne na nove razmere. Medgeneracijsko sodelovanje prinese tudi povečanje družbene kohezije. Medgeneracijski dialog spodbuja medsebojno razumevanje in spoštovanje, kar krepi socialno kohezijo in pripomore k oblikovanju skupnih strateških usmeritev za prihodnost. Medgeneracijsko sožitje prinaša tudi krepitev inovacij in prilagodljivosti. Združevanje različnih pogledov omogoča hitrejše prilagajanje na globalne spremembe in sprejemanje reform, ki so potrebne za trajnostno gospodarsko rast. S sistematičnim prenosom znanja med generacijami se ustvarja kontinuiteta v sprejemanju odločitev, kar prispeva k dolgoročnemu načrtovanju in stabilnosti.

Kako bomo zagotovili socialno varnost upokojencem ter tudi vsem generacijam Slovenk in Slovencev?

Socialna varnost upokojencem in vsem generacijam slovenske družbe je temeljnega pomena za celostno in trajnostno rast države, zato bomo k temu pristopili celovito in strateško, z močnim poudarkom na razvoju gospodarstva. Ključni elementi tega pristopa so integrirana strategija rasti in socialne varnosti. Z reformo pokojninskega sistema in socialnih storitev bomo vzpostavili trajnostni model socialne varnosti. Hkrati bomo vlagali v izboljšanje zdravstvenega sistema ter podpore za starejše, kar bo pripomoglo k višji kakovosti življenja. Z različnimi ukrepi, kot so spodbujanje inovacij s spodbujanjem investicij in podporo malim ter srednjim podjetjem, želimo okrepiti in spodbuditi slovensko gospodarstvo ter okrepiti ekonomsko stabilnost. Vse to bo prispevalo tudi k socialni stabilnosti. Medgeneracijsko sodelovanje in prenos znanja bosta omogočila oblikovanje inovativnih rešitev, ki bodo prilagojene potrebam vseh starostnih skupin. Takšno sodelovanje bo okrepilo socialno kohezijo in omogočilo kontinuiran prenos znanja, kar je ključno za dolgoročno ekonomsko in družbeno stabilnost.

Kako bomo pritegnili mlajše generacije v združeno stranko? 

Mlajše generacije bomo pritegnili z aktivnim vključevanjem in nagovarjanjem k družbeni koheziji in družbenem napredku. Naslavljali bomo vprašanja, ki so pomembna za mlade, kot so trajnostni razvoj, inovacije, zaposlovanje in socialna pravičnost, ter gradili platformo, ki odraža njihove vrednote in vizije. Želimo si več neposrednega vpliva mladih, zato jih bomo vključevali v strateške delovne skupine in svetovalne odbore, s čimer jim lahko zagotovimo občutek pripadnosti in vpliva na prihodnost stranke ter države.  Mladim želimo ponuditi platformo, kjer bodo neposredno sodelovali v oblikovanju politike in izražali svoje mnenje ter sodelovali pri reševanju aktualnih družbenih in gospodarskih izzivov.

Kaj bi hoteli povedati o sebi? Kdo je Vlado Dimovski?

Nekoč me je medijska hiša Delo – ko sem bil še minister v vladi dr. Drnovška – opredelila kot ekonomista z občutkom za ljudi. Sam mislim, da sem  predvsem človek, ki mu je mar za soljudi in družbeni napredek. Temu sem se posvečal vse svoje življenje in pri tem iskal nove ter tudi včasih neprehojene poti. V svojem življenju sem vedno znova iskal nove izzive in tako v življenju preživel več življenj, ki pa so se vse vrtele okrog učenja, poučevanja, razdajanja znanja in reševanja gospodarskih vprašanj. Tako sem ob treningih plavanja bil učitelj plavanja, ob študiju na ameriški univerzi inštruktor študentom, pa tudi profesorski poklic me je vodil v več kot 80 držav sveta, na vse kontinente. Mislim, da se za fasado resnosti profesorja skriva čuteč človek, ki venomer poskuša razumeti življenje.

Bogato akademsko znanje ekonomije, poslovnih ved in filozofije predstavljajo osnovo mojega iskanja novih poti pri reševanju družbenih izzivov in vprašanj vseh generacij.